Sultanım dobesedno pomeni 'moj sultan'. To je močan in spoštljiv naslov, ki se uporablja za izražanje globokega občudovanja in predanosti, pogosto do vladarja ali zelo cenjene osebe.
V kontekstu pesmi Mustafa Ceceli uporablja to besedo, da nagovori svojo ljubljeno osebo kot 'sultana' svojega srca. To poudarja intenzivnost njegove ljubezni in predanosti, saj se ji popolnoma preda, kot podanik svojemu vladarju. Je edinstvena in romantična izbira, ki pesmi daje pridih veličastnosti.
V pesmi »Sultanım« Mustafa Ceceli poje kot človek, ki se vrača k ljubljeni osebi z vsem, kar ima. Njene oči ga prizadenejo, njene besede pa primerja z ab-ı hayat, »vodo življenja«, zato pravi: »Abu hayat sözlerinle / Gül olup yeşermeye geldim« [»S tvojimi besedami, ki so kot voda življenja, sem prišel ozeleneti kot vrtnica.«] Govorec se vidi kot nepopoln in nebogljen: »Ben aciz ben yarım / Sana tamam olmaya geldim« [»Šibek sem in nepopoln, prišel sem, da bi ob tebi postal cel.«] Podoba slavčka, ki sede na rožno vejo, je zelo nežna in romantična. Turški izraz şeyda bülbül pomeni zaljubljenega, skoraj blaznega slavčka, zato ta obisk ni miren naklon, ampak popolna predanost.
V refrenu postane predanost še bolj neposredna: »Kabul et n'olur sultanım / Aşkınla yanmaya geldim« [»Sprejmi me, prosim, moj sultan, prišel sem goreti v tvoji ljubezni.«] Beseda sultanım dobesedno pomeni »moj sultan«, tukaj pa je ljubeč naziv za osebo, ki ima nad njim posebno moč. V drugem delu se iz »gore in kamna in prsti« želi spremeniti v ocean, iz človeka brez ljubezni pa se želi znova najti: »Gerçeği görmeye geldim« [»Prišel sem videti resnico.«] Najlepši preobrat je morda »Yaşayan bir ölüyken / Gönlünde doğmaya geldim« [»Ko sem bil živi mrlič, sem prišel, da bi se rodil v tvojem srcu.«] Pesem je zato prošnja za sprejetje in hkrati velika, skoraj gledališka zaobljuba: govorec ne ponuja bogastva, saj pravi »Canımdan başka servetim yok« [»Razen svojega življenja nimam drugega bogastva.«]