Fiori v romunščini pomeni 'srhle' ali 'mravljinci'. To ni vsakdanja beseda, ki bi jo pogosto slišali, zato je zanimiva in nepozabna.
V kontekstu pesmi Dan Balan poje: "Dar cât de adânc Trezesc fiori" (Toda kako globoko prebudijo srhle). Tukaj se beseda uporablja metaforično za opis močnih čustev in spominov, ki prebudijo intenziven, skoraj fizičen odziv, kot so mravljinci ali srhle po telesu. To poudarja globino čustvenega vpliva, ki ga imajo spomini na ljubezen.
Moldavski pevec Dan Balan te v pesmi Printre Culori popelje v nostalgičen spomin na preteklo poletno ljubezen. Vse se vrti okoli občutka, ko sta bila z dekletom še »doar doi copii« (samo dva otroka) z enimi samimi sanjami. Zgodba diši po poletju, dobesedno: v besedilu omeni »miros de tei« (vonj po lipi), skrivanje »sub frunze de nuci« (pod orehovimi listi) in njene oči v dežju. Pevcu ti stari trenutki ostajajo kot živ življenjski kompas – pravi namreč, da vse to »trăieşte ca punct de reper« (živi kot orientacijska točka).
Osrednji del pesmi je hrepenenje po tisti stari moči čustev, ko si želi »să pot iubi ca atunci« (da bi lahko ljubil kot takrat). Ko posluša pozabljene melodije, ga spomini znova prebudijo: »eram în film« (bila sva kot v filmu) in »o lume de culori în noapte« (svet barv v noči). Če imaš rad pesmi, ki preproste čutne podobe – vonj lipe, poletni dež in nočne barve – spremenijo v sanjavo ljubezensko zgodbo, ti bo ta komad takoj zlezel pod kožo.