Maison Lyrics in Slovenian by Emilio Piano, Lucie
Vacille pomeni 'nihati', 'omahovati' ali 'trepetati'. Gre za besedo, ki opisuje nestabilnost ali negotovost, pogosto v smislu gibanja ali stanja.
V pesmi Emilio Piano uporablja to besedo v kontekstu sreče: "Le bonheur, ce fil fragile, quand il vacille et se brise" (Sreča, ta krhka nit, ko niha in se pretrga). S tem ustvari živo podobo, kako je sreča lahko minljiva in ranljiva, kar je zelo poetično in ganljivo.
Italijanski pianist Emilio Piano in pevka Lucie v pesmi "Maison" prinašata niz vprašanj, ki si jih otrok zastavlja svoji mami, ko odrašča in opazuje svet okoli sebe. Besedilo odpira osnovno stisko z vprašanjem: »Où va-t-on / Quand on n'a plus de maison« (Kam gremo, ko nimamo več doma?). Zgodba se vrti okoli občutka negotovosti in minevanja. Sprašuje se, ali odrasli res vedo, kaj počnejo, ali se samo pretvarjajo: »Est-ce qu'un jour on sait vraiment / Ou est-ce qu'on fait semblant, tout le temps« (Ali nekega dne zares vemo, ali se ves čas le pretvarjamo?).
Kljub podobam cvetlic pod betonom (»Les fleurs sous le béton«) in dvomom, ki pridejo z odraščanjem, pesem ponuja tolažbo. V refrenu se pojavi preprosto upanje: »Au-delà / De l'orage il y a / De l'amour« (Onkraj nevihte je ljubezen). Pripovedovalec se zaveda, da vprašanja morda ne bodo nikoli izginila, a ponudi svojo rešitev za vse te dvome: »Peut-être que j'en ferai des chansons« (Morda bom iz njih ustvaril pesmi). Ko se nebo končno odpre, se vse spet umiri.
