Заря (zarya) pomeni 'zora' ali 'svitanje'. To ni vsakdanja beseda, ki bi jo slišali v vsaki pesmi, in ima v ruščini poseben poetičen prizvok.
V tej pesmi Монеточка uporablja besedo "Заре" v frazi "На заре голоса зовут меня" (Ob zori me kličejo glasovi). To ustvarja mistično in sanjsko vzdušje, kjer se zdi, da se ob svitanju prebujajo skrivnostni glasovi, ki kličejo pevca. Beseda lepo poudarja prehod med nočjo in dnem, kar je pogosta tema v ruski poeziji.
Pesem Monetočke, "На Заре" (Na Zare), nas popelje v sanjski svet, kjer se prepletajo noč in dan, žalost in veselje. Že takoj na začetku nas prevzame s podobami, kot so "Ровный бег моей судьбы" (Gladek tek moje usode) in "Ночь, печаль и плеск души" (Noč, žalost in pljuskanje duše), ki pričarajo občutek miru in hkrati globoke čustvenosti. Zdi se, kot da nas vabi, da se prepustimo toku življenja, ne glede na to, ali nas spremlja "Лунный свет и майский дождь" (Lunina svetloba in majski dež) ali "Громкий смех и райский мёд" (Glasen smeh in rajski med).
Najbolj me pritegne ponavljajoči se verz "На заре голоса зовут меня" (Ob zori me kličejo glasovi), ki ustvarja občutek skrivnostnosti in pričakovanja. Kot da nas nekaj vleče naprej, proti novemu začetku, proti uresničitvi sanj, ki jih pesem opisuje kot "Звёздный час моей мечты" (Zvezdna ura mojih sanj). Monetočka s to pesmijo resnično ustvari čudovito vzdušje, ki nas spodbudi k razmišljanju o lastni poti in vseh lepotah, ki nas čakajo v življenju.