영겁 [yeonggeop] pomeni »večnost« oziroma izjemno dolgo, skoraj neskončno časovno obdobje. Je poetična in precej redka beseda, ki zveni bolj mogočno kot vsakdanji izraz za dolgo trajanje.
V vrstici 영겁같이 긴 여행 속에 [yeonggeopgachi gin yeohaeng soge] pomeni »v potovanju, dolgem kot večnost«. S tem izrazom pesem poudari, kako dolgo in usodno je potovanje, ki ga pripovedovalec deli z drugo osebo.
»Deja Vu« je pesem o nekom, ki je dolgo bežal pred strahom in pustil drugo osebo čakati na mestu, kjer naj bi se njuna zgodba začela. Podoba je precej filmska: med ruševinami pošilja Morsejevo kodo, govori o stari obljubi in o solzah, za katere ni poznal razloga. V vrstici »You and I 약속의 별빛 아래서« [»Ti in jaz pod zvezdno svetlobo najine obljube«] se njuna preteklost spremeni v skoraj pravljičen prizor. Kroni, prekriti s prahom, in sanje, vrezane v dušo, namigujejo na nekaj, kar je bilo nekoč veličastno, zdaj pa je skoraj pozabljeno.
Potem pride jasen odgovor: »나의 미래는 너야« [»Moja prihodnost si ti«]. Govorec prosi drugo osebo, naj izgovori njegovo ime, in obljublja, da jo bo objel tako močno kot prvega dne. Francoski izraz déjà vu pomeni občutek, da smo nekaj že doživeli, zato refren zveni, kot da se njuna obljuba vedno znova vrača, tudi po padcih in dolgih potovanjih. Še posebej lepa je misel »너와 나눈 슬픔은 my clarity« [»Žalost, ki sem jo delil s tabo, je moja jasnost«]: prav skupna bolečina mu pomaga razumeti, kaj si v resnici želi. Na koncu ne prosi za nov začetek, temveč za ponovitev obljube, tudi če se mora vse zgoditi večkrat.