Eisblumen dobesedno pomeni "ledene rože" ali "ledeni cvetovi". To je zanimiva in slikovita beseda, ki se nanaša na vzorce zmrzali, ki se oblikujejo na oknih v mrzlih zimskih nočeh.
V kontekstu pesmi skupina Eisblume uporablja to besedo kot metaforo za sebe in svoje občutke. Poudarjajo, da so kot ledene rože – lepe, a hladne, in da cvetijo v temi noči, ko so skrite pred dnevno svetlobo. To ustvarja močno in edinstveno podobo, ki je ključna za razumevanje sporočila pesmi.
Nemška skupina Eisblume v tej skladbi slavi temo in mraz, kar je v svetu rocka vedno zabavna tema. Vse se začne, ko dan zbeži iz mesta in luže zamrznejo: »Die Pfützen schimmern schon wie Eis« (Luže se že svetlikajo kot led). Pevka pravi, da so ljudje noči kot ledene rože na oknu – preveč krhki in posebni za sonce. Zanimiva podrobnost v besedilu je nemška beseda »Eisblumen«, ki dobesedno pomeni ledene rože, torej tiste ledene kristale v obliki cvetov, ki se pozimi narišejo na hladnem steklu. Čez dan izginejo, ponoči pa zaživijo, zato refren ponosno ponavlja: »Wir sind wie Eisblumen / Viel zu schön für den Tag« (Mi smo kot ledene rože / Preveč lepi za dan).
Ko nastopi jutro, svet postane preveč neposreden in oster: »Der Tag macht alles grell und rau« (Dan naredi vse kričeče in grobo). Zato si nadenejo žalost kot oblačilo in čakajo na nov mrak. Besedilo celo nekoliko pretirava z gotsko samozavestjo, saj trdi, da bi vsi morali pasti na kolena pred njihovo bledo podobo: »Die Bleichheit die von unseren Wangen schneit / Macht uns wie Engel schön« (Bledica, ki sneži z naših lic / Nas dela lepe kot angele). Če imaš raje nočni mir kot vročino opoldneva, ti bo ta komad takoj zlezel pod kožo.