Beseda "naufragio" dobesedno pomeni "brodolom". Je močna in dramatična beseda, ki je ne slišimo vsak dan v pesmih.
Čeprav se v teh besedilih ne pojavi, je to odličen primer besede, ki bi bila zanimiva in edinstvena, če bi se pojavila. V romantičnih baladah se pogosto uporablja metaforično za opis izgube v morju čustev, kar ustvarja živo podobo popolne preobremenjenosti z ljubeznijo in hrepenenjem. Njena poetična uporaba jo dela resnično nepozabno.
Marco Mengoni v pop skladbi In Tempo niza drobne, vsakdanje prizore, ki sestavljajo življenje. Besedilo skače med preprostimi trenutki in nočnimi pobegi: od kavčev na obroke ("divani presi a rate" [kavči, kupljeni na obroke]) ter gledanja ameriških kultnih serij ("serie cult americane") do tihega odhoda sredi noči z avtom, kjer namenoma zgrešiš pravo pot ("ed apposta perderemo la strada" [in nalašč se bova izgubila]).
Vse te vsakdanje sličice pa presekajo sanje, ki pevca pravočasno predramijo. V refrenu se sooči s svojo zrcalno podobo: opisuje se kot "un prigioniero libero" [svoboden ujetnik] in dvojnik samega sebe ("un sosia di me stesso"). Ko poskuša zakričati, ugotovi, da njegov glas sploh ne obstaja ("Grido, ma la mia voce non esiste"), kar daje celotni skladbi zanimiv občutek nenadne budnosti sredi nočne more.