Martılar Lyrics in Slovenian by Edis

Boynu bükük dobesedno pomeni »s sklonjenim vratom«, vendar se v turščini uporablja kot slikovit izraz za nekoga, ki je žalosten, nemočen ali potrt.

V pesmi opisuje žalostne pesmi in občutek hrepenenja po osebi, ki je odšla. Zaradi dobesedne in prenesene podobe je ta izraz še posebej poetičen in si ga je lahko zapomniti.

Edis v »Martılar« poje o človeku, ki po odhodu ljubljene osebe ostaja ujet med spomine, tišino in željo, da bi se ta vrnila. Govorec posluša »boynu bükük şarkılar« [žalostne, sklonjene pesmi] in pravi »ses etmem« [ne bom se oglasil], ker želi spoštovati skupne spomine. Najbolj nenavadna in lepa podoba je prošnja: »Dön artık üzülecek martılar« [Vrni se, galebi bodo sicer žalostni]. Galebi tu niso razloženi do konca, zato delujejo kot občutljivi spremljevalci njegovega čakanja. Brez te osebe se mu življenje zdi skoraj enako smrti: »Sen yoksan ölümden ne farkı var« [Če te ni, kakšna je razlika od smrti?].

Pesem nato preklopi iz tihe bolečine v igrivo, nekoliko pretirano zaljubljenost. Govorec pravi, naj druga oseba »kitabını uydur« [si izmisli svojo razlago oziroma izgovor], potem pa obljubi: »Yine bana gel, ben kölen olurum« [Spet pridi k meni, postal bom tvoj suženj]. Ljubljena oseba je zanj »gitarıma tel« [struna na moji kitari], nekaj, kar mu daje glasbo, in »ilaç ol yaralarıma« [bodi zdravilo za moje rane]. V refrenu se nemoč spremeni v nemir: če je namen druge osebe, da ga »çat çat çatlatmak« [pokanje oziroma spravljanje ob živce], bo on »pat pat sallar kalçam« [trmasto pozibaval z boki]. Ta šaljivi plesni preobrat lepo pokaže, da je ljubezen v pesmi hkrati boleča, telesna in malo teatralna. Ko doda »Böyle sevmeden anlamazlar« [Tako tega ne bodo razumeli, če ne ljubijo], se vrne k preprosti ideji: kdor ni ljubil na tak način, ne more razumeti, zakaj se mu ob misli na to osebo »kan damarda« [kri ne ustavi v žilah].