Hiffasin je pogovorna oblika glagola hiffata, ki pomeni 'dojeti', 'ugotoviti' ali 'razumeti'. Je zanimiva beseda, ker je precej neformalna in se pogosto uporablja v vsakdanjem finskem jeziku, kar daje pesmi pristen in sproščen ton.
V kontekstu pesmi, ko se protagonistka zave, da je njen plesni partner že od rojstva 'enak', uporaba besede hiffasin poudarja nenadno spoznanje in razumevanje situacije. To je beseda, ki jo boste slišali v sodobni finski glasbi in pogovorih.
Pesem se začne skoraj kot prizor iz filma: pripovedovalka vstopi v skoraj prazen bar, izbere pesem na džuboksu in se vrne s kozarcem vode, a jo neznanec medtem že čaka popolnoma opit. Njegov pozdrav »Hymy mulle suo« [Podari mi nasmeh] zveni hkrati očarljivo in malo nenavadno. Ko ugotovi, da je tak »od rojstva«, ga ne poskuša več razvozlati, ampak mu sledi na plesišče. Finski pogovorni izraz »hiffasin« pomeni približno »dojela sem« ali »skapirala sem«, zato je ta trenutek zelo sproščen, skoraj kot pogovor med prijatelji.
Ples postaja vedno bolj nor in filmski. »Tanssi mun kanssa, tanssi tiukemmin« [Pleši z mano, pleši tesneje] prikliče slavni ples Ume Thurman in Johna Travolte v filmu Pulp Fiction, nato še Grease, kjer se ples nadaljuje kot velik muzikal. Ko se zbere množica, se zdi, da se prostor vrti samo še okoli njiju: on maha z rokami, pleše nenavadne gibe, ona dvigne najprej desno in nato levo roko, boki pa začnejo »twistati«. Imeni »Uma« in »John« sta igriva filmska maska, »Olivia« pa nakazuje še eno vlogo, ki jo pripovedovalka za trenutek prevzame, preden izgine. Prav v tem je čar pesmi: noč je zmedena, malce preveč divja in popolnoma brez načrta, vendar ona pristane na naslednji ples.