S'acharner pomeni vztrajati, se truditi ali se z vso silo oklepati nečesa, pogosto kljub težavam ali bolečini. Ni vsakdanja beseda in nosi močan čustveni naboj.
V pesmi Indila poje: "Pourquoi s'acharner? Tu recommences!" (Zakaj vztrajati? Spet začenjaš!). S tem izraža obup nad ponavljajočo se bolečino in vprašanje, zakaj se še naprej oklepa nečesa, kar ji povzroča trpljenje. Beseda lepo poudari temo vztrajnosti in boja v ljubezni.
Francoska pevka Indila v pesmi Dernière Danse vzame svojo bolečino in jo spremeni v divji ulični vrtinec. Vse se začne s samotnim tavanjem po podzemni železnici: »Je déambule seule dans le métro« (Sama tavam po podzemni železnici), kjer se počuti popolnoma izgubljeno in nepomembno. Uporabi celo pariški pogovorni izraz »paro« v vrstici »Sans lui je suis un peu paro« (Brez njega sem malo paranoična), ki izhaja iz besede paranoičen in pomeni tisto čudno tesnobo, ko se ti zdi, da te vsi opazujejo. Namesto da bi se zaprla v sobo in jokala, se odloči za zadnji ples. Svojo stisko poimenuje »douce souffrance« (sladka bolečina) ter jo poskuša pregnati tako, da dobesedno premika nebo in pleše z dežjem: »Je remue le ciel, le jour, la nuit / Je danse avec le vent, la pluie« (Premikam nebo, podnevi, ponoči / Plešem z vetrom, dežjem).
Ves ta blišč Pariza je zanjo brez prave ljubezni le prazna fasada. Naravnost pove: »sans toi ma vie n'est qu'un décor qui brille / Vide de sens« (brez tebe je moje življenje le bleščeča kulisa / brez smisla). Med tekom skozi mestni hrup jo je sicer strah in sprašuje se, ali je spet na vrsti za trpljenje, a refren vedno znova eksplodira v osvobajajočem poletu: »Dans tout Paris, je m'abandonne / Et je m'envole« (Vsem Parizu se prepustim / In poletim). Kljub vsemu ne išče maščevanja, ampak ponosno razglasi, da je njen dolg poravnan in srce ogromno: »Je suis une enfant du monde« (Sem otrok sveta). Odličen komad za učenje, saj skozi dramatičen ritem spoznaš čisto prave francoske ulične fraze in čustva brez olepševanja!