Apus pomeni 'sončni zahod'. To je preprosta, a zelo poetična beseda, ki v romunščini nosi poseben čar in romantično konotacijo.
V pesmi se beseda "apus" večkrat ponovi in simbolizira prehod, konec dneva, ki pa ni nujno konec nečesa, temveč začetek novega, intimnega časa. Izraza "după apus" (po sončnem zahodu) in "Aici după apus" (tukaj po sončnem zahodu) poudarjata občutek miru, bližine in večne ljubezni, ki se nadaljuje tudi, ko se dan konča.
Ta pesem govori o tisti vrsti ljubezni, ki se zdi kot usoda in majhen upor hkrati. Iuliana poje o dveh ljudeh, ki sta se izbrala, in sebe opiše kot "doi rebeli în univers" (dva upornika v vesolju). Njuna vez je tako močna, da ko sta skupaj, se zdi, da "aprindem stelele" (prižigata zvezde), da obarvata noč. Vse se zdi kot sanje, tudi z odprtimi očmi.
Pesem pa se dotakne tudi občutka, da čas beži prehitro. Refren je prošnja za varnost in bližino, ki traja tudi po sončnem zahodu: "Ține-mă în brațe și după apus" (Drži me v objemu tudi po sončnem zahodu). Ne gre le za vznemirjenje; gre za iskanje zavetja drug pri drugem, ko strah mine. Zdi se, da jima ta ljubezen daje krila in nov pogled na svet, saj pravi: "Și ce frumos se vede dragostea de sus" (In kako lepo je videti ljubezen od zgoraj).