Diluvierà pomeni 'bo bo deževalo' ali 'bo lilo kot iz škafa'. To je močna beseda, ki opisuje zelo močno deževje, veliko več kot le običajen dež.
V pesmi Måneskin jo uporabljajo v verzu "Sotto il sole poi diluvierà" (Pod soncem bo potem lilo kot iz škafa). Ta kontrast med soncem in močnim dežjem ustvarja dramatično podobo, ki poudarja intenzivnost čustev in spremenljivost življenja, kar je ključna tema pesmi.
Italijanska rock skupina Måneskin v skladbi Le Parole Lontane prinaša zgodbo o boleči oddaljenosti med dvema osebama. Pevec se sooča z občutkom izgube in nemoči, ko ugotovi, da se odnos ruši. Besedilo se začne z grenko ugotovitvijo o napaki: "Che l'errore tuo è stato amarmi come se domani il mondo fosse uguale a com'era ieri" (Tvoja napaka je bila, da si me ljubila, kot da bo svet jutri enak, kot je bil včeraj). Ko se zave te praznine, ga zajame tesnoba, ki jo dobesedno opiše s pitjem lastnih grenkih solz ob morju: "Bevo le lacrime amare" (Pijem grenke solze). Besede, ki so ostale neizrečene in oddaljene, želi na ves glas izkričati, saj ga ponavljajoči se refren "Perché ti sento lontana, lontana da me" (Ker te čutim daleč, daleč od mene) popolnoma prevzame.
V drugem delu pesmi pevec pokliče svojo muzo po imenu z verzom: "Marlena portami a casa che mi spaventa l'inverno" (Marlena, odpelji me domov, ker me straši zima). Marlena tukaj nastopa kot nekakšno varno zavetje ali vodilo, a strah pred njeno izgubo je tako močan, da mu odpovedujejo noge in v megli osamljenosti ne vidi več niti za meter naprej ("Non vedo neanche più a un metro"). Pesem se zaključi v krogu, z mislijo, da bodo vsa sporočila in spomini na koncu ostali skriti med vrsticami, ki jih druga stran nikoli ne bo slišala.