Plénitude pomeni 'polnost', 'izpolnjenost' ali 'popolna zadovoljitev'. To je beseda, ki se redkeje pojavlja v vsakdanjem pogovoru, a nosi globok in poetičen pomen.
V pesmi se pojavi v verzu "Paradoxe et plénitude, avec toi doucement" (Paradoks in polnost, s teboj nežno). Opisuje občutek popolne izpolnjenosti in zadovoljstva, ki ga protagonist doživlja v prisotnosti ljubljene osebe, kljub morebitnim paradoksom v njunem odnosu. Izraža globoko čustveno stanje, ki je hkrati kompleksno in pomirjujoče.
»En Nuit« je nočni sprehod skozi dolgčas, dvome in nostalgijo. Pripovedovalec piše o času, ki mineva, druga oseba pa živi s tem, kar sta si povedala. Okoli njiju so luna, ogenj, nevihta in temne ulice, kjer skupaj premagujeta praznino. Ko pravi »On est plus forts que l’ennui« [Midva sva močnejša od dolgčasa], zveni skoraj kot majhna zaobljuba: če sta skupaj, lahko dvigneta glavo in se upreta sivini. Francoski izraz »à deux« pomeni »v dvoje«, zato je prav skupnost tista, ki daje pogum.
Pesem ne skriva, da je enemu od njiju težko. Ljudje ga utrujajo, vse postane sivo, spomini pa ga vlečejo nazaj, dokler ne joče in ne poskuša izbrisati minevajočega časa. Toda odgovor ni velik načrt, temveč gibanje: teči, plezati, plesati v dežju, se sprehajati po mestu ponoči ali samo ležati in »combattre le temps« [bojevati se s časom]. V vrstici »Embrasser ma solitude, avec lui seulement« [Objemati svojo samoto, samo z njo] je tudi lep paradoks: samota je lahko težka, a v njej najde mir, medtem ko mu bližina druge osebe pomaga pregnati žalost. Ponavljanje »La nuit, la lune, le feu, l’orage« [Noč, luna, ogenj, nevihta] na koncu pusti občutek, kot da se noč vrti v krogu, vendar jo dva človeka še vedno preživljata skupaj.