Wunderlich pomeni 'čudno' ali 'nenavadno'. To ni vsakdanja beseda, ki jo slišimo v vsaki pesmi, kar jo dela zanimivo in nepozabno.
V kontekstu pesmi AnnenMayKantereit, pevec poje: "Du und ich, wir waren wunderlich" (Ti in jaz, bila sva čudna). S to besedo opisuje, kako sta bila on in njegova ljubljena nenavadna v očeh drugih, kar poudarja njuno edinstveno in morda nekonvencionalno razmerje.
Predstavljaj si tista jutra po dolgi noči: nekdo še spi nag v postelji, ti pa se tiho izmuzneš ven in z bosimi nogami sedeš za glasbilo. Točno takšen prizor ponudi nemška zasedba AnnenMayKantereit v skladbi »Barfuß Am Klavier« (Bos ob klavirju). Pripovedovalec se znova znajde na istem mestu, prepeva o nekdanji ljubezni in se spominja njunega čudnega odnosa. Všeč mi je njegova iskrena, skoraj cinična besedna igra: »Ich hab mit dir gemeinsam einsam rumgesessen und geschwiegen« (S tabo sem skupaj osamljen sedel naokoli in molčal). Nista se pogovarjala, samo skupaj sta tičala v svoji tišini, kar drugim ljudem ponoči očitno ni dalo miru.
Zveza seveda ni zdržala, ker je partner hotel izvedeti čisto vse podrobnosti, to pa ga je odgnalo. Pevčev glas nato brez olepševanja prizna: »Du und ich, wir waren zu wenig« (Ti in jaz, bila sva premalo). Kratek, boleče neposreden stavek, ki pove vse o tem, zakaj sta šla narazen. Na koncu mu ne preostane drugega, kot da preprosto izbere glasbo, da sploh lahko preživi dan: »Und so sitz ich, um zu leben, lieber Barfuß am Klavier« (In tako raje sedim bos ob klavirju, da bi živel). Ostanejo le še bose noge na hladnih pedalih, melodija in sanjarjenje o osebi, ki je ni več zraven.